V nadaljevanju si lahko preberete zelo zgoščen povzetek obsežne ankete, ki jo je izpolnilo 195 pomočnikov ravnateljev. Večina rezultatov je pričakovanih in v celoti podpirajo in utemeljujejo naše zahteve za spremembe statusa pomočnika ravnatelja. Ker je anketo izpolnilo tako veliko število pomočnikov lahko brez zadržkov trdimo, da odraža dejansko stanje in kot taka predstavlja izredno dragocen argument pri pogovorih na Sindikatu in Ministrstvu. Še enkrat hvala vsem, ki ste izpolnili anketo.
Povzetek ankete
Povprečna delovna doba pomočnika je 25 let, 69 odstotkov pomočnikov ravnateljev je članov SVIZ-a. Povprečno opravlja pomočnik ravnatelja 9 ur učne obveznosti, večina pa 11 in 12 ur, večina izvaja povečano tedensko učno obveznost (1 ali 2 uri) zaradi lažje organizacije pouka. Večini pomočnikov ravnateljev (82 odstotkom) ravnatelji niti občasno ne izplačujejo delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela, dvema tretjinama od tistih, ki jim jo, to naredi enkrat ali dvakrat v letu. Trem četrtinam pomočnikov ravnatelj ne dodeli nalog, ki bi jih naj opravil sam, če se to zgodi, je to po navadi zaradi preobilice dela, zaupanja v delo pomočnika in mnenja, da ta dela odgovorno, zanesljivo in natančno. Med zahtevnejšimi nalogami pomočnika so: izdelava in vnos urnika, reševanje vzgojne problematike, spremljanje in izvajanje iLDN, organizacija nadomeščanj, organizacija OPB, priprava internih aktov in pravilnikov. Med najbolj stresnimi deli izpostavljajo reševanje vzgojne problematike, organizacijo nadomeščanj, izdelava in vnos urnika, spremljanje izvajanja iLDN, sodelovanje pri pripravi ILDN, spremljanje realizacije za izplačilo. Pomočniki ravnateljev ocenjujejo, da je na lestvici od 0 do 100 njihovo delo zahtevno kot 87, stresnost pa so ocenili na 80.
Večina pomočnikov ne doživlja pritiskov s strani ravnatelja, tretjina ga doživlja občasno. Večina ga doživlja redko ali občasno s strani kolektiva ali staršev. Približno polovica pomočnikov je nekajkrat na leto deležna verbalnega napada oz. vpitja staršev in sodelavcev. Večina ima z vsemi sodelujočimi zelo dober odnos, izstopa odličen odnos skoraj polovice pomočnikov z ravnateljem šole. V povprečju so pomočniki svoje počutje v kolektivu na lestvici od 0 do 100 ocenili na 83. Večina pomočnikov bi on nastopu na delovno mesto potrebovala dodatno izobraževanje, predvsem iz področja delovno pravne in šolske zakonodaje.
Večina pomočnikov ravnateljev (81 odstotkov) se počuti preobremenjena, 90 odstotkov jih meni, da je potrebno zmanjšati učno obveznost pomočnika ravnatelja, večina meni, da jo je potrebno zmanjšati za polovico. Večina pomočnikov ravnateljev, ki ureja nadomeščanja, to počne od 1 do 4 ure na teden izven delovnega časa. 78 odstotkov jih meni, da je potrebno urediti plačilo izven delovnega časa. 90 odstotkov pomočnikov ni zadovoljnih s svojim plačnim razredom. 99 odstotkov pomočnikov ravnateljev meni, da je potrebno zvišati plačni razred za 2 ali več plačnih razredov. Večina meni, da je Pravilniku o napredovanju v nazive potrebno dodati strokovna dela, ki jih opravlja pomočnik ravnatelja in v njem še niso navedena.
Večina pomočnikov ravnateljev je že večkrat ali vedno pogosteje razmišljala o odhodu s svojega delovnega mesta, samo 12 odstotkov jih o tem še ni razmišljalo. Glavni razlogi za to so preobremenjenost, stresno delo in slabo plačilo. Po odhodu z delovnega mesta bi večina želela spet učiti, samo 6 odstotkov bi želelo zasesti mesto ravnatelja.
Pomočnikom ravnateljem bi pri njihovem delu najbolj pomagalo če bi bili/-e deženi/e dodatnega usposabljanja/ izobraževanja in če bi imeli podporo v obliki svetovanja na MIZŠ in inšpektoratu